Prvi dan smo govorili različne jezike in prihajali iz različnih okolij. Nekaj dni pozneje smo ideje že gradili kot ena ekipa.
Ob prihodu v Zreče je bilo v prostoru čutiti pričakovanje in nekaj negotovosti. Nihče ni natančno vedel, kako hitro se bomo povezali. Igre spoznavanja, pogovori v krogu in delo v majhnih mednarodnih skupinah so kmalu spremenili vzdušje.
Najpomembnejše spoznanje ni bilo, da smo si vsi enaki. Prav nasprotno: naučili smo se, da lahko razlike postanejo prednost, kadar drug drugemu pustimo prostor in poslušamo brez hitrih sodb. Vsaka država je v razpravo prinesla drugačne izkušnje, vprašanja in načine razmišljanja.
Domov odhajamo z novimi prijateljstvi, pa tudi z več poguma za sodelovanje z ljudmi, ki jih prej nismo poznali. Ekipa ni nastala sama od sebe. Nastala je iz številnih majhnih trenutkov zaupanja.